Trondheim, celodnevna vožnja in težko pričakovano prečkanje arktičnega kroga 66° 33°

januar 4, 2017

5.8.2016 Okrog 8:30 se odpraviva v Trondheim, malo prezgodaj kot se je naknadno izkazalo, saj so šele postavljali tržnico na glavnem trgu, na kateri se je isti popoldan jedlo vse vrste različnih dobrot (kot sva opazila Norvežani kar radi jedo divjačino, še posebej meso severnega jelena, ki ga pripravijo tako v šalamah in neke vrste golažih kot tudi kot tanke zrezke, ki ti ga v restavraciji prodajo za premoženje. O cenah hrane več v nadaljevanju, tu le kratka omemba da sva večino časa jedla predvsem vegetarijansko, ker je meso bilo relativno drago. Poceni pa so bili gozdni sadeži, maline in borovnice (okrog 90 centov za 300g), zato sva si jih kar velikokrat kupila).

V Trondheimu sva si kupila še en pulover (H&M ima enake cene kot v Sloveniji) saj sva najkasneje tu končno doumela, da z enim puloverjem in celo aluminijasto škatlo kratkih rokavov ne bova ravno primerno oblečena za prečkanje arktičnega kroga 🙂

Drugače se nam je od Trondheima najbolj vtisnila v spomin kamnita cerkev (Nidaros Domkirke) z raznimi upodobitvami svetnikov in norveških kraljev.

 

V enem trenutku se odločiva, da bo to dan, v katerem doseževa Bodo (pristanišče iz katerega plujejo trajekti na Lofote), mogoče malo naivno, saj naju je skoraj kap, ko nama je naš GPS prijatelj izračunal da gre za 700 km regionalne ceste. Ocenila sva, da bova že nekako prišla do tja, saj nama stoji ob strani severni dan s svojim skoraj nikoli zahajajočim soncem. Po poti prečkava mejo v pokrajino Norge in arktični krog. Tu osamljeno stoji arktični center, okrogla stavba z restavracijo in trgovino s spominki ter ogromnimi nagačenimi živali, tipičnimi za to pokrajino. Zanimiva je bila pokrajina kamnov popotnikov iz celega sveta, ki so se podpisali na posamezen kamenček in svoje prečkanje arktičnega kroga tako vsaj za nekaj časa zabeležili. Zamisliva se ob spomeniku padlim vojnim ujetnikom iz Jugoslavije in Rusije, ki so v času druge svetovne tu pod groznimi pogoji gradili železnico ki je zaradi mrazu in slabe hrane terjala ogromno človeških žrtev. Skoraj neverjetno je, da se niti stoletje kasneje tu srečujejo turisti iz vseh koncev in dobrovoljno nakupujejo kramo z oznako 66° 33°.

 

Okrog 22:30 varno  prispeva v kamp v Bodo (in sva ena izmed prvih, večina sosedov se v kampu pojavi šele ob 23:30. Se vidi da smo sami južnjaki, nevajeni neprestane svetlobe :)). Veseliva se, da nas naslednje jutro že čakajo Lofoti.

More about jlev