Toskana

oktober 28, 2015

toskana zemjevidToskano sva obiskala v letu 2011 in bila navdušena nad njeno lepoto. Kampe lahko najdete skoraj na celotnem območju, manjše probleme sva imela le v bližini večjih mest, kjer sva bila prisiljena kampirati bolj na obrobju. Za manj stresnih trenutkov zato predlagava, da se pozanimate ter planirate vaše potovanje vnaprej: http://www.topcampings.it/ . Morava pripomniti, da so kampi v tem delu Italije relativno dragi, predvsem v primerjavi s Korziko, Španijo in Portugalsko. Za dve osebi, avto ter šotor sva plačevala nekje med 25-30EUR na noč. Kampi so temu primerno dobro organizirani in osebje je prijazno in vedno pripravljeno pomagati. Večina osebja govori relativno dobro angleško, in z veseljem poda zanimive informacije o znamenitostih v okolici ter o možnostih transporta v mestih. V začetku septembra nisva imela problemov z prepolnimi kampi in sva vedno dokaj hitro našla senčno mesto za najin šotor.

Pot sva začela z Ravenno (ki sicer ne leži v Toskani, ampak sva tu vseeno kampirala eno noč in se kopala, saj sva predvidevala da pozneje med potepanjem po Toskani ne bo veliko možnosti za kopanje (razen v bazenih boljših kampov). Ravenna je lep letališki kraj, najbolj so se nam v spomin vtisnili številni mozaiki ki jih najdete po celotnem mestu.

DSC03297DSC03286DSC03321

DSC03291DSC03292

V Ravenni se nahaja tudi grob slavnega Danteja Alihghierija.

DSC03296DSC03300

 DSC03319DSC03320

DSC03268

Na poti v Toskano sva obiskala tudi mestno državico San Marino, kjer sva preživela zanimivo dopoldne. Mestece je dokaj turistično in je v glavni sezoni zelo obiskano, ampak v vsakemu primeru vredno ogleda. Parkirate lahko za mestnim obzidjem (parkirnina znaša okrog 3-5 EUR za 4-5 ur parkiranja) in se v mestece odpravite peš (v samo mesto se lahko z avtom zapeljejo le domačini). Predlagava tudi, da se sprehodite do razgledne točke na mestnem obzidju, kjer se vam bo odprl lep razgled na okolico.

DSC03356

DSC03354DSC03363

DSC03364DSC03341

DSC03380Slika 109

Slika 104DSC03381

Zdaj pa končno k prvemu mestu Toskane, ki sva ga obiskala. Siena je gotovo ena izmed najlepših mest, ki sva ga odkrivala med potepanjem po Toskani (v bistvu po najinem mnenju eno najlepših mest, ki sva jih v Evropi obiskala). Zakaj? Mesto ima prav poseben čar, v njem vlada sproščeno italijansko vzdušje, Gelato kupljen na mestnem trgu pa je naravnost sanjski (čeprav je cena morda malo manj sanjska 🙂 )

Sam trg dvakrat letno gosti znamenito konjsko dirko Palio di Siena (vedno 2. julija in 16. avgusta), organizirano v čast zavetnice mesta Svete Marije. Jahači s konji trg obkrožijo točno trikrat, celotna dirka pa ne traja več kot 90 sekund. Ob tej priložnosti se v Sieni nabere ogromno število turistov in domačinov, žal midva mesta nisva obiskala ob pravem času, da bi si spektakel lahko ogledala v živo. Če vas bi ogled dirke zanimal, predlagava da spremljate stran dirke za več informacij o datumih izvedbe: http://www.ilpalio.org/

DSC03391DSC03583   DSC03460DSC03475DSC03474DSC03471

DSC03525DSC03495DSC03501 DSC03497DSC03503

  DSC03492

San Gimignano je prisrčen mali srednjeveški kraj oddaljen slabo uro od Siene. Mesto ličnih stolpov je zaslovelo po štirinajstih dobro ohranjenih srednjeveških stolpih, razporejenih po celem mestecu. Tako kot v San Marinu so parkirišča izven srednjeveškega obzidja dobro urejena. Za 4 ure smo plačali približno 10 EUR. Se pa parkirišča proti popoldnevu hitro zapolnijo, obenem je kraj že tako znan, da v njega vozijo trume skupin z avtobusi, zato je v mestu popoldan že precej gneče.

Je pa vsekakor vredno ogleda, še enkrat sva ga obiskala dve leti pozneje in za naju ni izgubilo nič na svoji očarljivosti in avtentičnosti.

DSC03563DSC03569DSC03548

DSC03583DSC03581

Cinque Terre smo obiskali leto pred katastrofalnimi poplavami, ki so v naslednji zimi uničila velike dele teh ljubkih malih mestec. Kot večina kampirašev sva kampirala v majhnem mestecu Levanto (kampi so bili zelo zelo polni, v primeru kampiranja z večjo skupino je zelo priporočljiva rezervacija) blizu Cinque Terre in uporabila vlak, da sva prišla do prvega od petih mestec z imenom Monterosso al Mare. Med mesteci Vernazza, Corniglia, in Manarola sva nato hodila peš. Poti so dobro utrjene in označene in za osebo s povprečno kondicijo ne bi smele predstavljati večjih težav. Do zadnjega mesteca z imenom Riomaggiore sva se nato ponovno odpravila z vlakom, saj so bile pohodne poti uničene zaradi plazu, ki je območje doletel v prejšnji zimi. Za celotno pot sva potrebovala okrog 6 ur, če med mesteci potujete z vlakom, (zelo poceni lahko kupite dnevno karto) se čas seveda skrajša. Predlagava uporabo dobrih pohodnih čevljev, saj so poti ponekod ozke, blatne ali povezane s strmimi, zdrsljivimi kamnitimi stopnicami. Mesteca so ljubka na pogled zlasti od daleč, pohodna pot nam je ponekod nudila čudovit razgled na morje in posamezen kraj.

Žal midva nisva vzela s seboj kopalk, kar sva med potjo močno obžalovala, saj kot lahko vidite spodaj, so plaže resnično lepe in po nekaj-urni hoji se bi osvežitev še kako prilegla.

DSC03705DSC03594 DSC03596DSC03704

DSC03600DSC03618DSC03602DSC03627

DSC03619DSC03621DSC03659

DSC03634DSC03645 DSC03651DSC03669 DSC03672DSC03678

DSC03685DSC03694

DSC03688DSC03691

Ker nama je ostalo še nekaj dni dopusta sva se odločila, da se za konec odpeljeva še do Azurne obale, saj sva bila že blizu francosko italjanske meje. Zapeljala sva se sicer le do Nice, sva si pa nato Provanso dodobra ogledala naslednje leto. Potopis o Provansi sledi v kratkem!

Slika 007Slika 009

Pot domov iz Nice prek Italije je trajala slabih 6 ur.

 

More about jlev