Staro Jugoslovansko letališče Željava in čez mejo na čevapčiče

avgust 11, 2017

V soboto ob 23:55 zavibrira telefon. FB massenger sporoča: »Zeljava, Bihac? 🙂 «

V desetih minutah se zmenimo, da se bomo naslednji dan zjutraj ob 7:00 odpravili na okrog 650km dolgo pot do ruševin starega jugoslovanskega letališča Željava in nazaj. Tanja in Dejan se odpravita z »Lucy«, Lea, Jurij, Ana in Volt se s kakšno polurno zamudo odpravimo z Defenderjem.  Vsi odlično pripravljeni, z 2 litra vode, 10 frutabelami in čigumi.

Z motorjem gredo čez mejni prehod Babno Polje, z Defom malo preračunavamo, kje bi bila manjša gužva na meji in se na koncu odločimo za prehod Starod. V Delnicah se dobimo na kavi, nato se vsak posebej odpravimo proti Željavi. Željava je v neposredni bližini Plitvičkih jezer, tik ob hrvaško bosanski meji. Gre za največjo letalsko vojaško bazo JLA, zgrajeno med letoma 1968 in 1980. Dostop do tega vojaškega objekta je nenadzorovan, vsak se lahko z vozilom pripelje tik do vhoda v bazo, ki je bila zgrajena v hrib Plješivica. Defender in motor pustimo na opuščeni letalski vzletni stezi, tik pred vhodom v podzemni hangar in se peš odpravimo v notranjost. Nismo sami, družbo nam dela skupina Italijanov in njihov samooklicani vodič ter dva fotografa. V hangerju vlada trda tema, iz stropa in tal štrli in visi staro železo ter beton, prostor pa oddaja močan vonj po zatohlem. Prostor je ogromen, dolžina vseh hodnikov in stranskih hodnikov naj bi skupaj nekoč znašla okrog 3,5km. V hangerju je bilo nekoč prostora za nekaj manj kot 60 letal, po besedah vodiča (da, prikrito smo prisluškovali), pa naj bi prav vsa bila v hanger privlečena rikverc.  Na dve opuščenih vzletnih stezah po Dejanovih besedah baje lahko testiraš končno hitrost svojega vozila, vse nas je nekajkrat popeljal z Lucy, Defenderja pa nismo testirali, da mu pri 120 slučajno ne vrže ven motorja J Vzletne steze so obdane z živo rdečimi trakovi, ki razmejujejo pregledana in nepregledana minska polja. Hoja izven vzletnih stez je strogo prepovedana, saj je celotno območje še vedno polno pohodnih min. Malo stran od vzletnih stez je staro letalo – Dakota 71212 v precej slabem stanju a prosto dostopno, s polomljenimi propelerji in 1001 nalepko različnih motorističnih in drugih klubov.

Po kakšnih dveh urah raziskovanja se odločimo za skok čez hrvaško-bosansko mejo do Bihaća, kjer si želimo privoščiti prave bosanske čevapčiče. Žal se malo uštejemo s prometom na meji, za slabih 8km od Željave do Bihaća tako porabimo dobro uro in petnajst minut. Po super pojedini za dobrih 20EUR za vseh 5, se okrog 17.00 odpravimo na pot proti domu, prispemo nekaj minut čez 23.00.

 

 

 

 

 

   

 

 

More about jlev