Portugalska 2. del

december 9, 2015

Prvi kraj, ki sva ga obiskala po prestopu meje je bilo mestece Caminha, ki leži tik ob reki Rio Minho – reki, ki ločuje špansko ozemlje od portugalskega. V kraj sva se odpravila zaradi nasveta v Eyewitness travel vodniku  (po najinem mnenju najboljši vodniki ampak o tem kdaj drugič…) ki je izpostavil tipične portugalske fasade odete v raznobarvne keramične ploščice. Po naključju je v mestu ravno potekal srednjeveški festival, ki je drugače dokaj majhno in pregledno mestece spremenil v barvito in polno turistično atrakcijo. Na štantih sva kupila nekaj drobnarij in se nato odpravila dalje (p.s. parkiranje je brezplačno na velikem parkirnem mestu v marini).

IMG_6618IMG_6617IMG_6616

IMG_6619IMG_6622

IMG_6624IMG_6628

IMG_6629IMG_6631

IMG_6632IMG_6633

Na tem mestu velja izpostaviti še en zelo tipičen highlight skoraj vseh najinih dopustov. Odkar potujeva na daljše relacije se nama je morda na dveh dopustih zgodilo, da nisva rabila poklicati Triglav Asistence, ker se nama avto ni pokvaril. Z motorjem sva imela probleme tako pri stari kot pri novi Renault Laguni, ki sta se nama pokvarili tako na Korziki kot tudi na Sardiniji (očitno avtom otočja ne pašejo). Na popotovanju do Gibraltarja se nama je motor neprestano pregreval, razloga zato še zdaj nisva ugotovila, a ker je bil avto še vozen, sva problem enostavno ignorirala. Na Korziki sva preluknjala rjast auspuh, ampak je Jurij uspel problem rešiti s pločevinko Coca-cole in dvemi vezicami. Defender pa je glede popravil čisto druga zgodba.

Že ko sva ga kupila, (kar je bilo dober mesec preden sva se odpravila na Portugalsko) nama je bilo jasno, da je škatla z orodji v takem avtomobilu obvezna oprema. Jurij je do zadnjega dne z očetom šraufal in izmenjeval vse živo na avtomobilu, med drugim je bila potrebna menjava črpalke za dizel in menjava kardana. Že takoj na začetku poti, ko sva se prvič ustavila na bencinski črpalki na italijanski avtocesti nama motor ni več vžgal. Po petnajstih minutah sva ugotovila, da problem leži pri slaben konektorju črpalke za dizel, ki se je – hvalabogu – zbudil od mrtvih po kratkem silovitem tresenju. To ročno tresenje zaradi slabega stika je bilo nato običajno za celotno pot, na kateri nama motor gotovo najmanj petnajstkrat ni več vžgal (seveda vedno ob najneprimernejših in sramotnih trenutkih, ko je bilo problemu priča čim večje število firbčnih mimoidočih).

Dobra stran številnih takšnih in podobnih izkušenj je, da se na koncu sploh ne obremenjuješ več, vsako leto se samo zagotoviš, da si gotovo vplačal Asistenco, če avto ne pelje več, pa za nekaj dni celotno kamp opremo preložiš v – od zavarovalnice organiziran in plačan – rent-a-car in se veseliš dodatne dogodivščine, ki ti je bila podarjena. Btw. Sva v takih situacijah zlasti na Sardiniji spoznala nekaj najbolj prijaznih, gostoljubnih in razumevajočih ljudi, ki jih poznava, s skrbniki kampa jedla pico in si za noč brezplačno sposodila mali fiat od lastnika avtoservisa, v katerih se je najina Laguna popravljala.

Po tem neverjetno dolgem razpredanju se lahko končno vrnemo na opis najine poti po Portugalski.

Porto je eden večjih mest, ki sva ga obiskala na tem potovanju. Leži na severozahodu Portugalske ob reki Douro. Velja za enega izmed najstarejših Portugalskih mest in po njem je baje država tudi dobila svoje ime. Porto je zelo znan tudi po istoimenskem sladkem rdečem vinu iz tega območja, ki ga  v lesenih sodih na ladjicah vozijo po reki Douro v pristanišče. Midva sva žal ves čas ogleda imela dež, zato sva se v mestu potepala le nekaj ur, ampak še vedno dovolj, da sva poskusila tradicionalno jed iz tega območja – portugalske krompirjeve krokete.

IMG_6657IMG_6654IMG_6664

IMG_6662IMG_6684IMG_6682

IMG_6688IMG_6695IMG_6693

IMG_6656IMG_6659

IMG_6665IMG_6668

IMG_6679IMG_6669

IMG_6671IMG_6707

IMG_6723

Kakšno uro od Porta je oddaljeno univerzitetno mesto Coimbra. Mestu, ki se mu je zlasti v preteklosti pripisalo izjemen kulturni pomen in je nekaj časa veljalo za drugo prestolnico Portugalske, je danes sicer lepo, ampak precej zaspano mestece. Verjetno je k takšnemu vtisu še prispevalo dejstvo, da sva ga obiskala ravno v času študentskih počitnic, kjer se mesto, tako kot številna druga univerzitetna mesta, skoraj da izprazni. Privoščila sva si kavo* in se po sprehodu ob nabrežju odpravila v kamp Coimbra Camping v bližini. Kamp je bil vredu urejen in čist, za avto in dve osebi pa sva odštela okrog 15 eur. Ker je bilo vreme še vedno razmeroma kislo sva se odločila, da se bova hitreje kot prvotno načrtovano odpravila proti jugu, zato sva naslednji dan zjutraj že spakirala svoje stvari in odšla.

* različni okusi za kave naju vedno znova fascinirajo. Ker na primorskem veliko pijemo italijansko kavo smo mogoče temu primerno razvajeni. Dozdevalo se nama je, da se portugalski okus za kavo precej razlikuje od našega. V dveh tednih sva spila kakšnih pet kav v petih različnih krajih in je povsod bila relativno grenka in vodnata. Mogoče naključje ali pa le različni okusi ali pa le pritoževanje na visokem nivoju 🙂

IMG_6732 IMG_6751 IMG_6752 IMG_6754 IMG_6756 IMG_6758 IMG_6762 IMG_6764 IMG_6527 IMG_6531

 

Potopis je še v izdelavi…počasi se daleč pride 🙂

More about jlev

1 Comment

Comments are closed.