Polnočno kupovanje vodke, Helsinki in Tallinn

februar 6, 2017

Trajekt je iz St. Petersburga štartal ob 19.00 uri in ker sva se po kašni uri v kabini že dolgočasila, sva se odločila za raziskovanje tega ogromnega prevoznega sredstva. Ugotovila sva, da je poleg naju na krovu še dobrih 2000 gostov razdeljenih na sedem, gostom dostopnih etažah. Na eni od etaž je bila tudi ogromna zastekljena trgovina s številnimi vrstami ruske vodke in drugih ruskih dobrot. Zanimivo se nam je zdelo da je trgovina ob 22.00 še zaprta, kljub temu da so se med policami že kar nekaj ur sprehajale in klepetale lepe ruske prodajalke in kljub temu da je od teh 2000 gostov očitno vsaj 500 želelo v to trgovino. Kakšno uro kasneje spet prideva v to etažo in prizor je še vedno nespremenjen. Nato pa, kar naenkrat prodajalke skupaj z varnostniki hitijo z odprtjem vseh steklenih vrat, ki so zdaj že 4 ure po odhodu iz ST. Petersburga tako skrbno čuvale dobrote v notranjosti. Dejansko je trajalo nekaj dni, preden sva si to zavlačevanje razložila. Ker je trgovina poslovala kot Duty Free je očitno bila nujno potrebna določena razdalja od ruskega kopna, da je lahko uradno poslovala brez da bi za njo veljala ruska davčna zakonodaja. Vsaj pol ure sva se odločala za kakšno vodko bova zdaj žrtvovala te naše zadnje ruske rublje, da je vrst in okusov vodke obstajalo vsaj 50 izbire tudi ni posebej olajšalo.

Zjutraj nas zbudi obvestilo iz zvočnikov, po zajtrku po občutku med zadnjimi zapustiva ladjo (okrog 9.00) in svojega Defenderja na helsinškem pristaniškem parkirišču vsa srečna najdeva v enakem stanju, kot sva ga pred dvema dnevoma zapustila. Avto parkirava sredi centra (v nedeljo je parkiranje brezplačno) in si v naslednjih nekaj urah ogledujeva mesto. Obiščeva pravoslavno cerkev Uspenski in glavno helsinško katedralo, kjer ravno poteka protestantska maša. V spominski knjigi naprošajo obiskovalce iz celega sveta, če lahko dopišejo Oče naš v svojem jeziku. Poleg ‘navadnih’ jezikov kot so angleščina, nemščina in francoščina so številni zapisi tudi v številnih nama neznanih jezikih. Ker se nama zdi ideja simpatična dopiševa Oče naš še v slovenščini.
  

 

    

 

 

Drugače naju Helsinki ne preveč impresionira, mogoče tudi preveč pričakujeva ker sva še pod vtisom ruskega velemesta.

 
Okrog 14.00 se iz istega pristanišča kot v Rusijo odpraviva na trajekt v smeri estonskega Tallinna (cena: 102EUR za naju in Defa s prevoznikom Eckeroline). Na ladji nekaj pojeva in izkoristiva brezplačen wifi. Čez kakšne 4 ure se izkrcava v Tallinnu in poiščeva kamp. Tallinnski kamp je bil eden izmed najbolj smešno bizarnih kampov najine poti. Šlo je v bistvu za veliko asfaltno parkirišče poleg starega fitnesa. Šotori so se stiskali na mini zelenici, tuši pa so izgledali kot v kakšnih starih telovadnicah, en prostor ločen po spolih, z vrsto tušev iz stropa brez vmesnih pregrad. Ker pa je bil relativno poceni se nisva kaj preveč pritoževala.

Tallinn se je izkazal kot veliko pozitivno presenečenje na najini poti. Seveda popolnoma nepripravljena se naslednji dan zjutraj odpraviva v center nič hudega sluteč na prvo jutranjo kavo. Navdušeno ugotoviva, da je Tallinn v bistvu zelo lepo staro srednjeveško mestece, s številnimi starimi stavbami, uličicami in bifeji, pravo mesto z dušo. Kar nekaj ur špancirava po njem, več kot prvotno planirano in se šele popoldan odpraviva naprej proti Latviji. Stopiva na gas, saj želiva to noč kampirati v Litvi, saj želiva naslednji dan že doseči Poljsko. Okrog 21.00 prispeva v kamp in se nevajena hitre teme na celinski Evropi zgodaj odpraviva spat.

 

 

    

O Krakowu in prenajedanju na Poljskem v naslednjem prispevku 😀

More about jlev