Oslo – lastnik Land Roverja mi bo najmanj težil

januar 1, 2017

Fjallbacka je prvi kraj, v katerem občutiva razliko v skandinavski jutranji  in večerni svetlobi. Od začetka maja do konca julija vsako leto na Norveškem lahko opazujemo t.i. polnočno sonce, naravni fenomen, po katerem sonce med poletjem nikoli v celoti ne zaide. Tudi če Norveško in Švedsko obiščete šele kasneje poleti, tako kot midva avgusta, bodo efekti tega fenomena še vedno občutni. Večeri so izjemno dolgo svetli, ob 23.00 uri je v Fjallbacku bila taka svetloba kot v Sloveniji ob 17.00. Popolna tema sploh ne nastane, ob 5:00 pa je že tako svetlo, da nas zbudi. Imela sva občutek da nam narava podarja nekaj ur več svetlobe zato da lahko bolj izkoristiva svoje potovanje, večerjo sva si kuhala šele okrog 22:00, zaspala nisva nikoli pred polnočjo, vstala pa vedno med 6:00 in 7:00.

 Kuhanje ob 22.00

Iz Fjallbacka se zato temu primerno zgodaj odpraviva proti Oslu. Prečkanje meje med Švedsko in Norveško poteka brez težav, Defender (ki skupaj s prtljažnikom in slovensko zastavo v višini meri kakšnih 2,2m) sicer pri carinikih izzove zanimanje, obrazložiti jim moramo iz kje smo, kam gremo, po kakšni poti nameravava priti do Nordkappa ipd. Tako zanimanje na carinah je kar običajno, verjameva pa, da bolj izhaja iz nedolžne človeške radovednosti kot iz želje po opravljanju natančnega carinskega postopka 😀

Na poti med Švedsko in Norveško sva obiskala tudi Bauhaus, saj sva iskala kartuše za mali plinski gorilec, ki ga uporabljava za kuhanje kave. Plina nisva našla, sva pa v trgovini na Švedsko Norveški meji našla slovensko zastavo, edino, poleg skandinavskih 🙂

V Oslu naletiva na najbolj poln kamp celotnega potovanja. Drugače lepo urejen kamp z normalnimi cenami se je popoldan tako napolnil v delu namenjenemu šotorom, da si sosedu lahko podal roko čez mizo. Mi se nismo pritoževali, ko sva zvečer prišla iz mesta se je zraven nas parkiral Land Rover Discovery, njegov lastnik je nasmejan prišel iz tuša in nas nagovoril z: »Ob tako polnem kampu sem si mislil, da mi bo lastnik Land Roverja najmanj težil, če se stlačim poleg njega«. Seveda smo ga nato morali povabiti na čaj. Izkazalo se je, da gre za Nemca iz Regensburga, ki že nekaj let živi na Švedskem, za poletni dopust pa se vedno odpravi sam v divjino Norveške. Po dveh tednih divjega kampiranja na obalah Norveške sta se s punco dogovorila, da se dobita v Oslu, prispel pa je dan prej, da se je sebe in avto lahko primerno uredil. Dve uri smo debatirali o različnih poteh do Nordkappa ter o drugih doživetjih na potovanjih z off-road vozili.

Oslo se nam sam po sebi ni zdel nič posebnega. Najbolj sva uživala v ogledu na polotoku muzejev – Norsk Folkemuseum. V ta muzej na prostem so Norvežani preselili manjše in večje hiške iz celotne Norveške, ki imajo kakršnokoli zgodovinsko ali kulturno vrednost. Nadaljevanje…

  

 

 

  

More about jlev