Hudičev most in Medvedova glava

avgust 26, 2017

Prejšnjo nedeljo smo se spontano odločili za izlet v Posočje, primarno z idejo da bodo nižje temperature tam bolj ugajale nam in našemu psu. Iz vipavske doline smo se z Defom prek makadamske poti mimo kraja Čepovan zapeljali do Mosta na Soči (za omenjeno pot ni potrebno vozilo 4×4, premagate jo tudi s čisto navadnim AX-om :)).

Pred Čepovanom se opre razgled na Alpe, nato se po strmi asfaltirani poti spustiš v dolino Idrijce. Odločiva se, da pot nadaljujemo proti Tolminu in od tam zavijemo proti Tolminskim koritom. Pred vhodom na hitro prebereva, da so Tolminska korita najnižja in najbolj južna točka vstopa v Triglavski narodni park, na prodajalni vstopnic še preveriva, če je vstop tudi psom dovoljen in se za 5EUR na osebo odpravimo po približno 4km krožni poti okrog korit reke Tolminke in reke Zadlaščice. Pot nam je vzela dobro uro, od katere je bilo vsaj 15 namenjeno brzdanju našega psa Volta, ki se je veliko bolj kot nad kristalno modro vodo in lepega okoliša navduševal nad številnimi drugimi obiskovalci s psi in otroci. Glavne zanimivosti korit so:

termalni izvir, s povprečno temperaturo 19 °C kar je skoraj 10°C več od povprečne temperature Tolminke,

Hudičev most, v osnovi zgrajen pred 110 leti, nato popravljen pod Italijani, ki je močno olajšal pot do vasi Čadrg, ki se nahaja tik nad koriti. Most je zgrajen 60 m nad reko.

Medvedova glava – velika skala, ki se je neznano kdaj zagozdila med stene kanjona Zadlaščice in oddaljeno spominja na medvedjo glavo

Dantejeva jama ali Zadlaška jama, kjer naj bi Dante Alighieri domnevno dobil idejo za Pekel v  Božanski komediji, a je žal za obiskovalce možen obisk le v spremstvu jamarskega vodnika, saj velja za zahtevno turistično jamo.

  

  

  

hudičev most od spodaj
termalni izvir na desni
medvedova glava
hudičev most iz vrha

Čeprav sva že dvakrat obiskala Blejski vintgar sva po ogledu Tolminskih korit sklenila, da so nama Tolminska lepša ker že od samega začetka dajejo vtis da so manj turistična in bolj ohranjena v svoji naravni obliki. K temu mogoče pripomore tudi krožna pot, zaradi katere je veliko manj srečanj in prerivanj obiskovalcev iz različnih strani.

Iz Tolmina smo se nato peljali nazaj proti Mostu na Soči in na poti pobrala še inštruktorja raftinga, ki je štopal ob poti. Povedal nama je, da v Posočju doživljajo rekordno turistično leto in da še nikoli niso sprejeli toliko nemških in nizozemskih turistov. Pritrdi, da so tudi njemu lepša Tolminska korita kot Blejski Vintgar, a pravi, da je kot domačin (doma je iz Mosta na Soči) seveda pristranski 🙂 Pove nam še zanimiv podatek, da bodo v kratkem popravljali most v Mostu na Soči, ki bo v bodoče širši in lažje prevozen za tovornjake. Po velikih prizadevanjih krajevne skupnosti bo kljub temu ohranil svoj zgodovinski izgled. Tik preden izstopi iz avta nam pove še razlog za ponovni obisk Posočja v jesenskih mesecih – baje  je pozimi planirano praznjenje akumulacijskega jezera pri Mostu na Soči, ki je po njegovih podatkih na najnižji ravni globoko 40 m, kar bo območju vsaj začasno dalo čisto nov izgled.

 

More about jlev