FINSKA, BOŽIČEK in razočaranje

januar 26, 2017

Del vsakega daljšega popotovanja je tudi razočaranje. Razočaranje nad preslabo kavo ali nad neujemanjem lastnih pričakovanj z realnostjo. Največje – a ne ravno tragično – razočaranje za naju je bila Božičkova dežela na Finskem. Po Nordkappu se odpraviva južno proti finski meji, v zadnjem norveškem mestecu si ogledava še Sami parlament z impresivno arhitekturo, ki naj bi gledalca spominjala na neke vrste šotor, tipičen za manjšinsko ljudstvo Sami, ki se je naselilo v bližini arktičnega kroga po  finskem, švedskem, norveškem in Rusiji.

 

 

Nato prečkava mejo s Finsko in se nekaj ur voziva po zelo lepi pokrajini obdani z gozdovi in manjšimi jezeri. Cesta je vijugasta kot da bi bil na toboganu, večino časa pa se pelješ sam – z izjemo nekaj motoristov, ki po nalepkah sodeč tudi prihajajo iz Nordkappa.

Tako kot vsi ostali turisti se na arktičnem krogu ustaviva v Božičkovi deželi, o kateri sva brala v številnih potopisih na Nordkapp in je bila ena izmed redkih v naprej določenih ciljev. Gre za skomercializirano farso plastičnega kiča, v neki sobici sedi Božiček s katerim se lahko greš slikati, a ne s svojim fotoaparatom, nato pa naj bi odkupil sliko, ki jo naredi fotograf. Ta sobica je obdana s trgovinami s plastično šaro iz Kitajske, neverjetno je, da je edina lepa trgovina v kateri prodajajo različne izdelke in okraske iz lesa trgovina, s kitajskimi lastniki. O local workshop stores, opevanih na spletni strani ne duha ne sluha. Poslikava še božičkov poštni nabiralnik, nato se naveličano relativno hitro spet odpraviva, saj naju bolj mika vožnja skozi bližnje gozdove.

 

Nekaj ur kasneje najdeva kamp, ki to v bistvu ni, ampak gre za B&B, ki ima okrog hiše velik travnik primeren za kampiranje. Starejši par nama razkaže nove, lepo urejene sanitarije in se nato odpravi v savno. Ker se nama že nekaj dni ob enakomerni vožnji trese volan, se Jurij odloči, da bi bila to zdaj idealna priložnost za menjavo kardama, ki sva ga privlekla s seboj od doma. V dobri uri je zadeva rešena, prek slabega wifi še nekako poskusiva ugotoviti, kdaj gre naslednja ladja iz Helsinkov v ruski St. Petersburg. Za online booking sva prepozna, ampak se vseeno odločiva, da bova že nekako prišla na ta trajekt naslednji dan kljub temu, da naju od Helsinkov glede na GPS loči še dobrih 8 ur neprestane vožnje. Trajekt sva naslednji dan res ujela, karto sva kupila v Helsinkih eno uro in pol pred odhodom, več o tem in o pomislekih o puščanju Defa na nezavarovanem parkirišči za tri dni naslednjič :).

More about jlev