7 razlogov zakaj so kampiraši najboljši življenjski sopotniki

januar 2, 2016

Opozorilo pred branjem: v prispevku posplošujemo značilnosti zelo široke in raznolike skupine ljudi, ki večino svojih počitnic preživi v šotorih, avtodomih, prikolicah ali vseh drugih vozilih, prilagojenih za živetje in spanje pod milim nebom. Kot dolgoletna kampiraša sva pri svojih trditvah absolutno pristranska. Branje torej na lastno odgovornost.

1. Kampiraš je pragmatik. Dramatiziranje zaradi prekuhane pašte, prevročih noči ali komarjev ni le nesmotrno, ampak tudi v dani situacij ne pomaga nikomur. Posebej se nama je vtisnila v spomin prigoda iz Korzike (potovala sva še z najinim prvim šotorom in bila zelo mlada in naivna) in veselo zabijala kline šotora, ki sva ga priročno postavila v senčno lego pod večja drevesa. V nekem trenutku je pri enem klinu pritekla voda kot iz fontane in nama zalila pol kamping opreme. Izkazalo se je, da sva prebila namakalno cev za namakanje rastlin v kampu, ki je bila speljana med vsemi drevesi. Logiko, zakaj zakopati cevi 10 cm pod tlemi, na območju kjer prav vsi rinejo svoje šotore v senčno lego do zdaj še nisva doumela. Sva se pa na veliko obremenjevala kaj vse se bo zgodilo, na koncu nas je lastnik kampa le malo nakričal, kakšnih stroškov pa nisva rabila pokrivati. Z leti se je ta skrb prelevila v pragmatizem, ki se je v najinih dogodivščinah s pokvarjenimi avtomobili na poti že izkazal za izjemno dragocenega.

_MG_42372. Kampiraš je praktičen človek. Različne velikosti, oblike in opremljenost kampov človeka prisilijo v iznajdljivost. Dolge poti in relativno omejen proračun za potovanje pa v praktičnost. Ko sva bila drugič na Korziki (ja, ne veva kaj imava s tem otokom), sva že ob prihodu iz trajekta nerodno zapeljala iz rampe. Stari Renault Laguni sva v rjast auspuh naredila približno pet centimetrsko luknjo, avto je posledično rjovel kot lev in povzročal veliko neljube pozornosti. Na Renault servisu so se nama smejali in rekli da na tem rijastem avspuhu gotovo ne bodo nič švasali, ampak imava le opcijo kupiti nov izpušni sistem za 300 EUR. Stara sva bila 18 let, ravno konec srednje šole in naš celotni potovalni budget je bil ravno okrog 500EUR. Kako sva problem rešila? Kupila pločevinko Coca-cole, izrezala kos aluminija in ga z dvemi vezicami pritrdila čez luknjo. Zadeva je držala cel dopust in še do doma.

_MG_38663. Kampiraš ima rad družbo oz. rad dela v skupini. Kampiranje je timski šport oz. ga več ljudi naredi neverjetno boj enostavnega. Postavljanje šotora, pihanje blazine in zabijanje klinov je v dveh (ali večih) lažje, hitrejše in bolj zabavno.

4. Kampiraš ni zahteven jedec. Prvih nekaj let kampiranja sva jedla praktično samo pašto in hrenovke. Predvsem zato, ker nikoli nisva v enem kampu več kot dve noči in nama je bilo vso delo okrog kuharije in pomijanja odveč. Z leti sva malo bolj napredovala, zlasti se trudiva kupiti več lokalnih pridelkov, tipičnih za tisto območje na katerem se nahajava in pri tem doživiva marsikatero presenečenje (npr. Španci izvažajo k nam zelen, voden in brezokusen paradižnik. Zakaj? Ker sami pojedo ta dobrega. Španski paradižnik kupljen v španski trgovini v Španiji se lahko kosa z domačim paradižnikom iz maminega vrta.)

_MG_50295. Kampiraš je potrpežljiv. Ja, vročina v šotoru, trdo ležišče, neprestano tičanje skupaj s človekom, ki ga sicer imaš rad, ampak ga čez leto že zaradi službe ne vidiš več kot 15 ur dnevno (plus da od teh 15 ur itak 7-8 ur na dan spiš), hrana iz konzerve in vrečke, slaba kava (!) in še marsikaj naučijo kampiraša potrpežljivosti. Potrpežljivosti do drugih kapirašev, do partnerja in do sebe.

6. Kampiraš ni občutljiv. Ja, kopalnice v kampih so lahko potencialno zelo umazane. Ja, med kampiranjem vsakodnevna higijena, kot npr. vsakodnevno tuširanje in mazanje z vsemi različnimi žavbami lahko predstavita problem. Še posebej, ko kampiraš divje. To, časovno omejeno nižanje higijeskih standardov je potrebno sprejeti kot del dogodivščine in se vedno spomniti reka ‘The big adventures begin exactly where your comfort zone ends’.

_MG_39197. Kampiraš je zvest. Kampiranja za naju deluje tudi kot neke vrste zakonska terapija. Prisiljen si biti skupaj z drugim, običajni motilci kot so Wifi, TV in WIFI (!) odpadejo. Po nekaj dneh dopusta tudi teme okrog službe zamrejo. Prisiljen si se torej pogovarjati o novih stvareh, o na novo videnemu, o skupnih sanjah in načrtih. Kampiranje po najinem mnenju deluje blagodejno na odnos in zaradi odvisnosti od drugega tudi vzpostavi posebno vrsto občutka pripadnosti. Priporočava ga vsakemu paru, saj je odlična priložnost spoznanja ljubljenega človeka pod pogoji izven navajenega vsakodnevnega udobja. Predvsem pa te nauči kako malo materialnih stvari je potrebno za srečo.

Na tem mestu vsem bralcem želiva srečno, uspešno in zdravo 2016, pa čimveč nepozabnih avantur!

More about jlev